Struženi deli iz aluminija: hitro se reže, zlahka se zalomi

Aluminij se obdeluje dva- do trikrat hitreje od jekla in tehta tretjino. Hkrati se lepi na orodje, meče dolge odrezke in se premika s temperaturo. Vedeti to je vsa razlika.

Aluminij izgleda kot lahek material. Rezalne hitrosti so visoke, sile nizke, stroj kosa skoraj ne opazi. Potem se prva serija vrne z razmazanimi površinami, prevelikimi izvrtinami in srhom, ki se ne da odstraniti, in postane jasno, da ima material svoja pravila.

Kaj gre v resnici narobe

• Nalepek na rezilu. Aluminij se privari na rezalni rob, se nato odtrga in s sabo vzame kos površine. Ostro, polirano orodje z veliko cepilnim kotom in dovolj hitrosti to prepreči.
• Odrezki, ki se ne lomijo. Žilava zlitina daje dolge spirale, ki se ovijajo okoli kosa. Na nočni izmeni brez posluževanja to konča serijo, ne kosa.
• Srh. Aluminij se na izstopu iz izvrtine bolj potiska kot reže. Razsrhavanje pri aluminijastem kosu ni naknadna misel, ampak sodi v proces.
• Toplotni raztezek. Aluminij se razteza približno dvakrat bolj kot jeklo. Kos, izmerjen topel s stroja, in kos, izmerjen naslednje jutro, nista isti kos.

Zlitine in vložki

Aluminij obdelujemo kot palico in iz ulitkov. Avtomatne zlitine se obnašajo predvidljivo, mehkejše in bolj žilave zahtevajo več pozornosti pri odrezkih. Če risba predpisuje zlitino zaradi trdnosti ali eloksiranja in ne zaradi obdelave, je to vredno povedati ob povpraševanju — spremeni čas cikla in s tem ceno.

Kje se aluminij izplača

Povsod, kjer šteje teža in obremenitev ne presega tega, kar zlitina zdrži: pnevmatika, elektroohišja, razsvetljava, optika in vse bolj komponente za električna kolesa in lahka vozila. Obdelava je hitrejša kot pri jeklu, kar višjo ceno materiala povrne prej, kot večina pričakuje.

Stružimo aluminij, medenino, nerjavno in ogljikovo jeklo, titan in nikljeve zlitine od Ø 2 do Ø 52 mm. Poglejte kaj izdelujemo.